Sotrudnica policii Liza Sineokova otlično pomnila tot ložnyj vyzov: Maša Olejnikova umoljala vzlomat′ dver′ v kvartiru ee podrugi Nasti, ne otvečavšej na telefonnye zvonki i stuk v dver′. Kakovo že bylo udivlenie policejskich, kogda oni obnaružili živuju i zdorovuju Nastju — ej prosto nadoela navjazčivaja prijatel′nica. I vot novyj vyzov po znakomomu adresu! Na ėtot raz samyj nastojačšij — devušku obnaružili zarezannoj… Proslušav avtootvetčik pogibšej, Liza i ee naparnik Pavel ubedilis′, čto ta byla ves′ma ljubveobil′noj osoboj: pomimo oficial′nogo ženicha parallel′no vstrečalas′ srazu s neskol′kimi ljubovnikami! Odin iz nich okazalsja restavratorom, kotoromu Nastja nedavno peredala dostavšujusja ej ot pradeda kartinu…