Iskuplenie

Aksin′ja Veter, žena kuzneca, v svoi dvadcat′ četyre goda perežila nemalo tjagot, ostavšis′ vdovoj pri živom muže. Ona i ee blizkie vyživajut v surovom mire, gde golod i lišenija zabirajut svoi žertvy, gde vse smešalos′ - zlye i dobrye dela, sčast′e i gore. V žizn′ Aksin′i vnov′ vryvaetsja ljubov′, zapretnaja i osuždaemaja vsemi. K čemu privedet ona i smožet li Aksin′ja iskupit′ svoj grech?