Gospodin moja pogibel′

JA sirota — tut mne ne povezlo. Zato rodilas′ magičeski odarënnoj i vskore okonču akademiju vračevatelej. Poluču diplom, ustrojus′ v chorošee mesto i zaživu… A vot kak by ne tak! Vsego za odnu noč′ moja žizn′ delaet krutoj viraž, brosaja iz odnoj katastrofy v druguju. I teper′ vsja nadežda na generala magov-vazopretatorov, zovučšichsja v narode devič′ja pogibel′.