On izbalovannyj žizn′ju mažor. Ona obyčnaja studentka filfaka. On vernulsja iz Londona bukval′no na den′, čtoby pozdravit′ brata i ljubimuju devušku so svad′boj. Ona našla ego bez soznanija i ne smogla projti mimo. Uže zavtra on ničego ne vspomnit, a ona ne sumeet zabyt′... On vorvalsja v ee žizn′ s pervymi kapljami doždja. Strannyj, poterjannyj i vsemi zabytyj. Ej by projti mimo, no čto-to v ego grustnoj ulybke zastavilo ee zaderžat′sja...