Edinstvennyj. Kn. 2

JA otkazalas′ vyjti zamuž za odnogo iz samych vlijatel′nych mužčin goroda, i vsego za odnu noč′ ja lišilas′ sem′i, doma, gordosti i svobody. No ėto ne značit, čto ja sdamsja i podčinjus′ čužoj vole. Daže esli pridëtsja obratit′sja k tomu, kogo ja soveršenno ne znaju. Moj otec kogda-to spas emu žizn′, i on pered nim v dolgu. A mne pridëtsja stat′ ego ženoj