Džakal. Raskalennye dni

Ėto son, kakoe-to navaždenie… Tot, kto godami terzal cholodnost′ju i bezrazličiem, prišel za mnoj pod noč′! A vperedi splošnaja neizvestnost′. Razgromlen li klan? Živy li roditeli? Kuda vyvezet menja chmuryj zagadočnyj tip? Kruz javno ne sobiraetsja cackat′sja s «princessoj». I ėto moja vina. Glupaja-glupaja duročka, sama isportivšaja vsë! I otnyne on rasporjažaetsja žizn′ju bezzačšitnoj devuški…