Dve poloski

V odin den′ Alena poterjala rabotu i uznala ob izmene ljubimogo čeloveka. CHuže, kažetsja, i byt′ ne možet. No tut Alena vyjasnjaet, čto k tomu že beremenna ot neznakomca, ni lica, ni imeni kotorogo absoljutno ne pomnit – nečego bylo snimat′ stress v bare. Vot tol′ko inogda polnyj žiznennyj krach – ėto vsego liš′ načalo novogo ėtapa.