Maski sorvany, vse tajny raskryty, no Kvertind ne sobiraetsja menja čšadit′. Ečšë včera boevoj mag i otličnyj strelok, segodnja ja stala odnoj iz razodetych v šelka i licemerie kukol. Ožil moj samyj zataennyj košmar — ja okazalas′ v Meliroanskoj akademii blagorodnych dev. Zdes′ u menja net druzej, net radostej i ne ostalos′ daže sil na bor′bu. Mentor utverždaet, čto ėto pojdët mne na pol′zu. JA že... prosto pytajus′ ne sdochnut′. Menja zovut JUna Gorst. I ja načinaju sozdavat′ sebja snova.