Desjataja večnost′

Est′ kategorija ljudej, kotorye imejut pravo na svoju, tol′ko im ponjatnuju večnost′. Ich večnost′ žestko ograničena vo vremeni, ona nastupaet s vesnoj, ona kratkosročna i povtorjaetsja iz goda v god. Imeja bogatejšie tradicii, ona lečit duši i proverjaet čeloveka na pročnost′. Ne každomu po pleču prebyvat′ v nej, no, odnaždy nasladivšis′ eju, sčastlivcy načinajut toropit′ vremja, čtoby priblizit′ sledujučšuju. Vtoruju, tret′ju… desjatuju. Ved′ nastojačšij Ochotnik - ėto ne bezdumnyj palila, streljajučšij vo vse, čto dvižetsja v ljuboe vremja goda. Často za ego gruboj vnešnost′ju skryvaetsja tonkij lirik, cenjačšij v ochote poėziju i sposobnyj povesit′ ruž′e na stenku, ljubujas′ zakatami i rassvetami.