Vrata. Put′ duši

«Možno znat′ o svete i vse ravno žit′ v sumerkach». — An′eza Čto proischodit s čelovekom, kogda rušatsja vse otvety, v kotorye on veril? On byl professorom, govoril o Boge, pisal stat′i, obsuždal religiju na konferencijach. No odnaždy ponjal: znat′ o Boge ečše ne značit znat′ Boga. Posle odnoj noči ego žizn′ menjaetsja. Pered nim otkryvajutsja Vrata. Vrata t′my, ispytanij, vybora, vozvračšenija. Ėto ne kniga s otvetami. Ėto kniga-porog.