Cena ošibki. Poterjannaja sem′ja

Ty skryla moju doč′. - Sil′nye pal′cy obchvatyvajut moj podborodok i vzdergivajut ego, zastavljaja smotret′ v glaza. - Dumala, čto prokatit? Ego vzgljad prožigaet dikoj smes′ju zlosti i boli. Kak on uznal? Vse vnutri obmiraet ot stracha. - JA ne… - Molči, Vika, - šepčet on chriplo. Naklonivšis′, žadno vdychaet aromat moich volos. - Prosto zatknis′ i sdelaj to, čto ja choču. Inače… Inače ja bol′še za sebja ne ručajus′.