Beglec

Projdja gorjačie točki, Andrej vozvračšaetsja na rodinu v Sibir′, tjaželo potrjasennyj uvidennym i perežitym. No vmesto togo čtoby komfortno ustroit′ žizn′ s ljubimoj ženčšinoj, on zanjat poiskom smysla svoego sučšestvovanija, okazyvajas′ v samych otdalennych ugolkach Sibiri: v umirajučšej derevne, v pravoslavnom Mogočinskom monastyre, u šamana v zapovednom ugolke Altaja, v Ėgitujskom dacane v Burjatii so svjatynej Zandan-Žuu, na užasajučšej svalke megapolisa… Posle rjada priključenij i vstreč on nakonec obretaet popričše, pomogaja tem, komu, kazalos′ by, nikto uže ne v silach pomoč′…