A ja dura pjataja!

Pjat′ let nazad Karina poterjala gorjačo ljubimogo muža, i, kažetsja, gotova k novoj žizni. Odnako prošloe to i delo napominaet o sebe, poroj boleznenno i neprijatno. I vse-taki imenno očerednaja vstreča s prošlym rasstavit vse po svoim mestam i Karina, nakonec, pojmet to, čego ne ponjala v rannej junosti.