Tonka koryčneva linija

«Tonka koryčneva linija» — ce poezija bolju ta vtomy, poezija smutku za vtračenym, poezija zacipeninnja, poezija-kryk, poezija-nasmiška nad absurdnistju real′nosti. Poezija-chronika vijs′kovoho, jakyj karbuje svoje žyttja ta vijnu, ironično nasmichajučys′ iz samoho sebe j pošukiv sensu. Žyvi ta mertvi, val′kiriï ta duchy vijny, zabutyj Boh i vtomlenyj Satana. Ti, ščo čekajut′, i ti, koho vže nichto ne dočekajet′sja. Smert′, jaka chovajet′sja prosto pid ližkom. Poraneni, kava, turnikety, myši v okopach. Dni, schoži odyn na odnoho, jak blyznjuky. «Nema nijakoï doli. Ne bulo nijakoï zmovy. Prosto dejaki ljudy narodylys′. Prosto dejakych ljudej ne stalo».