TOBI

Dejaki ljudy tak nikoly i ne zustrinut′ tebe. Ne diznajut′sja tvoho imeni. Ne šukatymut′ u natovpi. Dejakym ty snytymešsja, prychodytymeš u dumkach, okryljatymeš čy pozbavljatymeš kryl... A chtos′ prosto napyše pro tebe knyhu. V jakij kožne slovo ta rečennja – iz sercja, propuščeni kriz′ nutro, vidčutni i zakarbovani v teksty. JAki, mov harjače vyno, tečut′ po žylach, nesučy počuttja. JAki i je ty.