Pjat′ vremen goda. Poėtičeskij sbornik.

V knige pjat′ razdelov – pjat′ vremën… Četyre – bez kommentarija, a pjatoe vremja – ėto «kogda vremeni uže ne budet», kak skazano v Pisanii. Ėto naša pamjat′, ėto to, čto klassik nazval: «Ljubov′ k otečeskim grobam, ljubov′ k rodnomu pepeličšu…» No ėtomu vremeni predšestvuet vsja žizn′ – s eë vesnoj i osen′ju, so vsem sčast′em… i nesčast′em. S veroj, nadeždoj i ljubov′ju k žizni, k čitatelju, k grjadučšemu «pakibytiju»