Poėtičeskoe tvorčestvo Asadova zavoevyvaet čitatel′skie serdca ne god, ne dva i ne tri, — vot uže neskol′ko desjatiletij knigi ego, edva vyjdja iz pečati, bukval′no raschvatyvajutsja čitateljami. Gluboko ubeždennyj v tom, čto ljubov′ vysvečivaet i vykristallizovyvaet vse samoe lučšee v čeloveke, poėt v svoej lirike vsem žarom duši ratuet za ėtu bol′šuju i nastojačšuju ljubov′ — toržestvo smelych i blagorodnych čuvstv, bor′bu za ljubov′ beskompromissnuju, trepetnuju i čistuju.