Ne ja, a toj

Oleh nahaduje, ščo poezija počynajet′sja z rytmu. Same z rytmu vytvorjujet′sja čas, pro jakyyj tak bahato jdet′sja v cij knyžci. Same rytm zakladeno v pam’jati, same vtrata rytmu pryzvodyt′ do zabuttja. Ce virši muzykanta, jakyyj hostro j nadzvyčajno tonko vidčuvaje slovo, joho zaveršenist′ ta umovnist′. Za velykym rachunkom, ce knyha pro mynuščist′. Sebto pro bezkinečnist′. Cerhij Žadan