Kot

Šarl′ Bodler pišet o večšach, o kotorych obyčno predpočitajut molčat′: o skuke, razdraženii, telesnosti, mimolëtnych uvlečenijach, strache pered pustotoj. Ego jazyk udivitel′no konkreten: detali cepljajutsja za pamjat′, ritm rabotaet ticho i uprjamo. Poėzija Bodlera pritjagivaet svoej otkrovennost′ju i vnutrennej siloj. Ėti teksty ostavljajut poslevkusie dolgogo razmyšlenija — o želanii, odinočestve, strache i toj strannoj pritjagatel′nosti, kotoruju inogda obretaet čelovečeskaja t′ma.