Geroj našego vremeni. Maskarad

Michail JUr′evič Lermontov (1814—1841) — russkij pisatel′ i chudožnik, ključevaja figura v russkoj literature. Lermontov žil v ėpochu občšestvennych volnenij, i ėto jarko vyraženo v ego tvorčestve. Ideja dlja Geroja našego vremeni rodilas′ v 1838 godu vo vremja ssylki pisatelja na Kavkaz. Geroj našego vremeni (1840) — pervyj liriko-psichologičeskij roman v russkoj literature. V nëm opisyvajutsja sobytija iz žizni na Kavkaze molodogo oficera s pylkim nravom Grigorija Aleksandroviča Pečorina. Glavnyj geroj — sobiratel′nyj obraz lišnego čeloveka. V Pečorine Lermontov otrazil bor′bu čelovečeskich porokov so svobodomysliem, tvërdym charakterom i dobroserdečnost′ju. V romane 5 častej: Bėla, Maksim Maksimyč, Taman′, Knjažna Meri, Fatalist. Ich chronologičeskij porjadok namerenno narušen avtorom, čtoby podčerknut′ charakter i moral′nye cennosti personažej. Proizvedenie unikal′no tem, čto ob′′edinjaet različnye žanry: putevoj očerk, novellu, rasskaz. V knigu takže vošla p′esa Maskarad (1832) o peterburgskom občšestve načala 1830-ch godov.