Večera na chutore bliz Dikan′ki

Večera na chutore bliz Dikan′ki – odna iz pervych knig Nikolaja Vasil′eviča Gogolja (1809–1852). Kniga sostoit iz vos′mi povestej. V nej, po slovam pisatelja, zapečatleny pervye sladkie minuty molodogo vdochnovenija. Večera na chutore – ėto ustnye rasskazy, legendy, bajki. Dejstvie povestej perenositsja iz XIX veka (Soročinskaja jarmarka) v XVII vek (Večer nakanune Ivana Kupaly), a zatem v XVIII (Majskaja noč′, ili Utoplennica, Propavšaja gramota, Noč′ pered Roždestvom) i vnov′ v XVII (Strašnaja mest′) i opjat′ v XIX (Ivan Fëdorovič Špon′ka i ego tëtuška). V ėtom kalejdoskope ėpoch Gogol′ izobražaet malorossijskuju narodno-prazdničnuju i jarmaročnuju žizn′. Prazdnik s ego vol′nost′ju i vesel′em, svjazannye s nim pover′ja i sobytija, vyvodjat geroev iz privyčnogo sučšestvovanija, delaja nevozmožnoe vozmožnym. Real′nost′ i fantastika pričudlivo perepletajutsja v predstavlenii naroda o prošlom i nastojačšem, o dobre i zle. …pročël Večera bliz Dikan′ki. – Pisal A.S. Puškin v odnom iz pisem k izdatelju. – Oni izumili menja. Vot nastojačšaja vesëlost′, iskrennjaja, neprinuždënnaja, bez žemanstva, bez čopornosti. A mestami kakaja poėzija!..