Sad Getsimans′kij

«Sad Getsimans′kij» Іvana Bagrjanogo — ne prosto roman, a svіdčennja nezlamnosti ljuds′kogo duchu. U kamerі smertnikіv, na mežі fіzičnogo j duchovnogo zničšennja narodilasja spovіd′, čšo stala golosom civіlіzacії, jaka vіdčajdušno protistoїt′ varvaram. Obraz golovnogo geroja, Andrіja Čumaka, simvolіzuє vnutrіšnju nepochitnіst′, duchovnij opіr totalіtarnomu režimu. Vіn ne pragne vladi nad іnšimi — vіn zdobuvaє vladu nad svoїmi strachami, bolem, samotnіstju, a golovne — nad іdeologієju, čšo lamaє Ljudinu. Cej fіlosofs′kij vimіr obrazu — gliboko ukraїns′kij za duchom. JAk і jogo іstoričnі poperedniki — povstancі, kozaki, prosvіtniki, — Čumak protistoїt′ іmperії samim faktom vlasnoї nezlamnosti. U c′omu oporі — іdeja, čšo ležit′ v osnovі vsієї tvorčosti Іvana Bagrjanogo: ljuds′ku gіdnіst′ ne zdatna zničšiti žodna sistema, jakčšo cja najvičša forma pravdi ževrіє v dušі. «Sad Getsimans′kij» osmisljuє naše minule — і dopomagaє ne zagubiti orієntiru v s′ogodennі.