Doktor Živago

Kak obečšalo, ne obmanyvaja, proniklo solnce utrom rano, kosoju polosoj šafranovoju ot zanavesi do divana... Samye lučšie, samye sokrovennye stichi B.Pasternak vložil v usta svoego ljubimogo geroja JUrija Živago. Ėtot roman - o ljubvi, o Rossii, o russkoj prirode, o russkoj intelligencii... Ėto roman obo vsej našej žizni. I on udivitel′no sozvučen segodnjašnemu dnju.