S drevnich vremen slovo obladalo magičeskoj siloj, a čelovečeskaja mysl′, budu- či vyražena v različnych literaturnych formach, učila, podbadrivala i pobuždala k dejstviju. V ėtoj knige sobrany pritči narodov mira, a takže aforizmy vydajučšichsja pisatelej, filosofov, istorikov. Umnye, dobrye, smešnye i skeptičnye, oni nikogda ne utratjat svoej aktual′nosti, poskol′ku v nich založena nepodvlastnaja vremeni mudrost′.