Zosja z vulyci Kotjačoï jde po slidu

Nastannja oseni bulo b nabahato pryjemnišym, jakby ne novyj škil′nyj rik, ščo same o cij pori padaje na ljudej, jak hrim z jasnoho neba. Niby j vidomo, ščo počatok škil′noho roku nemynučyj, ale vse odno ce zavždy šok. Prynajmni dlja Zosi, bo teper ïï žyttja obmežujet′sja školoju ta budynkom. CHoča ce ne zovsim tak. Bo v cij knyzi na čytačiv čekaje zustrič iz Pochmuroju Pampiroju, prykoly na dachu ta inši zachoplyvi pryhody!