Oblačnye žiteli

«Tot, kto obitaet tak vysoko, ne znaet drugich cvetov, zato prekrasno vidit to, čto vnutri oblakov». Vysoko-vysoko v oblakach živut strannye ljudi v pričudlivych odejanijach, kotorye s neterpeniem ždut doždja, potomu čto liš′ ego kapli napolnjajut ich belësyj mir cvetami i vospominanijami. Neobyčnaja i stil′naja pritča dvuch neapolitanskich architektorov daët vozmožnost′ čitateljam vsech vozrastov zadumat′sja: čto est′ naša pamjat′? I čto est′ «nastojačšaja žizn′»?