Izvilistoe Derevo

Žila-byla na svete devočka. Drugie deti ne choteli s nej družit′ i draznili za to, čto ona byla ne takaja, kak vse. Odnaždy devočka očen′ sil′no na nich obidelas′ i v slezach ubežala v les. Tam ona našla udivitel′noe derevo: korni i stvol ego izvivalis′, slovno vinogradnye lozy, a vetvi zakručivalis′, budto kudri, i tjanulis′ k nebu. Izvilistoe Derevo rasskazalo devočke istoriju o svoëm prošlom, i ona ponjala, čto otličat′sja ot drugich — vovse ne plocho.