V komnate Marty kruglyj god stoit ëlka v narjadnych girljandach, no Marte vsë ravno kažetsja, čto v žizni ne chvataet prazdnika. I vot odnaždy letnej noč′ju ona rešaet otpravit′sja na glavnuju gorodskuju pločšad′ — narjadit′ glavnuju gorodskuju ëlku, čtoby nautro u vsech bylo prazdničnoe nastroenie! Po puti eë ždët neskol′ko neožidannych vstreč, i Marta pojmët, čto nastojačšij prazdnik — vsegda vnutri nas!