Žemčužiny mira. Samye krasivye i ujutnye goroda, kotorych net v putevoditeljach

Čtoby uznat′ stranu, neobjazatel′no echat′ v ee stolicu. Často znakomstvo s malen′kimi gorodami daet namnogo bol′še: pomogaet poznakomit′sja s mestnymi osobennostjami i tradicijami, istoriej, prirodoj, živučšimi zdes′ ljud′mi. Ėta kniga dlja tech, kto vybiraet putešestvija v ritme slow travel, gde cennost′ - ne v količestve galoček na karte, a v glubine vpečatlenij. Takie mesta - nastojačšie žemčužiny mira, chranjačšie istoriju, ne isporčennye civilizaciej i chaj-tekom. Čačše vsego v nich net neboskrebov, šuma i suety, tolp ljudej, beskonečnych očeredej i dolgich pereezdov, s′′edajučšich vremja. Vmesto tipovych supermarketov zdes′ koloritnye nebol′šie semejnye magaziny s tradicionnymi dlja strany produktami, a osnovnoe sredstvo peredviženija turista - nogi, ved′ vse osnovnye dostoprimečatel′nosti raspolagajutsja v šagovoj dostupnosti. Otkryv ėtu knigu, vy proguljaetes′ po visjačšemu nad učšel′em mostu v Ronde, rastvorites′ v medovom svete zakata Sieny, najdete tichie dvoriki Krakova, iskupaetes′ v gorjačich istočnikach Ban′osa, otkroete belosnežnyj pokoj gor Insbruka i Cermatta, a takže uvidite kitov v Sitke i znakovye mesta imperii inkov v Kusko.