Most čerez Bezdnu. V prostranstve christianskoj kul′tury.

Gospodstvo christianstva v srednevekovom mire porodilo vsju sovremennuju kul′turu, v prostranstve kotoroj my sučšestvuem ot roždenija do samoj smerti – imenno ob ėtom rasskazyvaet Paola Dmitrievna Volkova v svoem cikle lekcij, posvjačšennom pozdnemu Srednevekov′ju i Protorenessansu. Nevozmožno rassmatrivat′ ėtu ėpochu, kak uslovnye Temnye veka, kak nečto posredstvennoe – sam po sebe ėtot period ne menee znamenatelen, čem Vozroždenie. Genii ėtogo vremeni – svjatoj Francisk Assizskij i Bonaventura, Džotto di Bondone i Dante Alig′eri, Andrej Rublev i Feofan Grek – do sich por vedut s nami dialog čerez veka. Kardinal CHorche Mario Bergol′o, stav izbrannym Papoj Rimskim, beret sebe imja v čest′ svjatogo iz Assizi, voskrešaja franciskanskoe smirenie i predlagaja nam projti po očerednomu mostu nad bezdnoj ėpoch. Nastojačšee izdanie predstavljaet pererabotannyj cikl Most čerez bezdnu v toj forme, v kotoroj on byl zaduman samoj Paoloj Dmitrievnoj, – v istoričeski-chronologičeskom porjadke. V nego takže vojdut ranee neizdannye lekcii iz ličnogo archiva.