Beschreibung
Žan Djuve (ok. 1485 — ok. 1559) — odin iz samych zagadočnych francuzskich renessansnych graverov. Do XIX veka on byl izvesten pod imenem Master Edinoroga — blagodarja serii iz šesti gravjur na sjužet o edinoroge (L’Histoire de la Licorne), kotorye byli navejany ljubovnymi otnošenijami Genricha II i Diany de Puat′e, nekoronovannoj korolevy Francii. CHudožniku pripisyvajut čut′ bolee 70 došedšich do našich dnej gravjur, iz kotorych samoe značitel′noe proizvedenie — serija «Apokalipsis», izdannaja v vide knigi «L’Apocalypse figuree» v 1561 godu v Lione. Serija sostoit iz 23 gravjur. Ėto izdanie takže okruženo oreolom zagadočnosti i javljaetsja predmetom dlitel′nych diskussij. Vpečatlenie inorodnosti gravjur obuslovleno ich neknižnym formatom: est′ daže predpoloženie, čto pervonačal′no ėto byli ėskizy vitražej v sobore Sen-Mammes v Langre — dlja ego renessansnych okon s polucirkul′nym verchom. Serija sozdavalas′ v krajne dramatičnyj period religioznych vojn, potomu velik soblazn issledovatelej pročest′ v plotnom, zaputannom, počti zašifrovannom izobrazitel′nom .tekste. gravjur to ili inoe zlobodnevnoe tolkovanie. Dekorativnost′ stilja Djuve paradoksal′nym obrazom sočetaetsja s ėkspressiej, sverchplotnaja komponovka kompozicij prevračšaet figury ljudej, soldat, angelov, demonov, architekturu i ėlementy landšafta v ornament, vizual′nyj rebus, kongenial′nyj tekstu Ioanna Bogoslova. Kvazigotičnost′ Djuve ėmocional′na i suggestivna, pri uveličenii ego risunok inogda možet pokazat′sja schematičnym i naivnym v detaljach, no kak celoe ėti strannye gravjury-panno vitraži vpečatljajut i ošelomljajut. Ėtot redčajšij pamjatnik Pozdnego Vozroždenija čerez 460 let vpervye vosproizvoditsja v vide kommentirovannogo izdanija — v soprovoždenii russkogoperevoda Otkrovenija Ioanna Bogoslova, trech iskusstvovedčeskich statej i 70 dopolnitel′nych illjustracij.
