3-ja fotobiennale istoriko-archivnoj fotografii iz rossijskich muzeev i častnych sobranij. Al′manach, №462, an.

Biennale istoriko-archivnoj fotografii ėto masštabnyj proekt po planomernomu pokazu otečestvennoj fotografii. Načavšijsja v 2011 godu s I Biennale istoriko-archivnoj fotografii, demonstrirovavšej fotografii 1860-1940-ch gg. iz krupnejšich sobranij Moskvy i Sankt-Peterburga, on prodolžilsja plodotvornym sotrudničestvom s periferijnymi muzejami, archivami i častnymi kollekcionerami. V sostave takich sobranij sosredotočen ogromnyj massiv fotodokumentov, kak pravilo, maloznakomyj ne tol′ko širokoj publike, no i specialistam. Ėti kollekcii, pomimo proizvedenij, značimych dlja istorii rossijskoj fotografii, často soderžat anonimnye, nezamyslovatye i daže ljubitel′skie fotografii, no imenno v nich koncentriruetsja i projavljaetsja obraz ušedšego vremeni. III Biennale istoriko-archivnoj fotografii prodolžaet tradiciju pervych dvuch vystavok i vnov′ znakomit širokuju publiku s malodostupnymi kollekcijami, ob′′edinjaja fotografii devjati muzeev i dvuch častnych sobranij. Dannyj al′bom - ėto posledovatel′nyj rasskaz o peremenach v občšestvennoj, kul′turnoj, povsednevnoj žizni Rossii vtoroj poloviny XIX-serediny XX vv. Širokij tematičeskij ochvat Biennale pozvoljaet kosnut′sja mnogoobraznych projavlenij žizni strany: fotografii 1860-ch - 1940-ch gg. rasskažut o žiznennom uklade provincial′nych mesteček i o razrušennoj cerkovnoj architekture; napomnjat o burnom stroitel′stve carskoj Rossii načala XX veka i o bedach II mirovoj vojny; perenesut v otdalennye ugolki Rossijskoj Imperii, vernut v sčastlivoe pionerskoe detstvo i otkrojut publike neizvestnogo avangardnogo fotografa.