Moskva fabričnaja. Promyšlennaja architektura stolicy: ot kirpičnych zamkov k loftam

Architektura — odin iz starejšich vidov iskusstva, sposobnyj rasskazat′ mnogoe. Obyčno ljudi posečšajut osobnjaki ili kvartiry izvestnych dejatelej kul′tury. No možno li uznat′ o gorode i ėpoche, projdjas′ po mudrënym betonnym inženernym zdanijam, fabrikam i kombinatam? Odnoznačno. V knige ob architekture promyšlennych kompleksov stolicy možno uznat′, počemu dorevoljucionnuju Moskvu možno nazvat′ megapolisom, i počemu spustja 200 let ljudi investirujut v rekonstrukciju fabrik, zavodov i kombinatov. Otkuda na kirpičach dorevoljucionnych fabrik možno vstretit′ klejma proizvoditelej i kak ėto pomogaet uznat′ istoriju? Kogda v Moskve stali ispol′zovat′ železobeton i počemu on stal tak populjaren? Avtor, Valerija Gajdina, javljaetsja sotrudnikom Departamenta kul′turnogo nasledija goroda Moskvy. Na kakich-to fabrikach ona lično soprovoždala process restavracii, fiksirovala i občšalas′ s restavratorami, architektorami i chudožnikami, č′i citaty i interv′ju privedeny v tekste. Bol′še poloviny opisannych zdes′ fabrik byli vneseny v reestr ob′′ektov kul′turnogo nasledija v poslednie desjat′ let. V ėtoj knige vy vstretite redkie fotografii inter′erov, kotorye publikujutsja vpervye.