Ona lečit? Istorii pervych ženčšin-vračej

Ona lečit? Ser′ëzno? Ženčšina-vrač? imenno tak reagirovali desjatki let nazad, kogda devuški vpervye osmelilis′ nadet′ belyj chalat. Ich vysmeivali, unižali, ne brali vser′ëz. No oni ne sdavalis′. Ona lečit? Istorii pervych ženčšin-vračej ėto golosa tech, kto šagnul v medicinu v ėpochu, kogda tam pravili mužčiny. Ich vospominanija o nočach bez sna v ordinature, o slezach posle izdëvok kolleg, o bor′be za pravo provodit′ operacii i prinimat′ rešenija. No i o pobedach: spasënnych žiznjach, uvaženii pacientov, o sile, kotoroj oni ne znali v sebe. Ėta kniga o mužestve, kotoroe ne zavisit ot pola. O ženčšinach, kotorye dokazali: lečit′ možet ne tol′ko on. I imenno blagodarja im segodnja ženčšina-doktor zvučit kak gordoe zvanie, a ne kak nasmeška.