Zdes′ iz kamnej vyračšivajut doma, a šljupki požirajut ljudej; zdes′ v lesach živet dikij ogon′, a po tropam brodit Džuvija. V mire živogo prostranstva, gde net vremeni, a vmesto neba - Polog, odna doroga vedet troich. I možet byt′, družba - edinstvennoe, čto sposobno uderžat′ ich ot bezdny. I ubereč′ - ot samich sebja.