Ivanovka

Derevnja Ivanovka zaterjana v lesnoj gluši, no otčajannye vse ravno nachodjat tuda dorogu, ne strašas′ čerepov na kol′jach u dorožnogo stolba. Bol′šinstvo privodit nadežda: govorjat, čto staraja gadalka, živučšaja zdes′, možet izmenit′ ljubuju sud′bu. A Il′ju zagnala sjuda bezyschodnost′. On bojalsja skuki, no očen′ skoro požalel, čto strachi ne opravdalis′. Ved′ v Ivanovke tvoritsja nastojačšaja čertovčšina, kakaja ne snilas′ emu i v samych žutkich košmarach.