Delo Bejlisa i mif ob iudejskom zagovore v Rossii načala XX veka

20 marta 1911 goda trinadcatiletnij Andrej JUčšinskij byl najden zarezannym na okraine Kieva. Četyre mesjaca spustja policija arestovala Mendelja Bejlisa, tridcatisemiletnego otca pjaterych detej, rabotavšego prikazčikom na kirpičnom zavode nepodaleku. Nikakich dokazatel′stv pričastnosti Bejlisa k ubijstvu ne sučšestvovalo, glavnym obvinitelem byl podozrevaemyj v ubijstve, a samo obvinenie bylo osnovano na tak nazyvaemom «krovavom navete» — fol′klornom sjužete, soglasno kotoromu evrei ispol′zujut krov′ christian v ritual′nych celjach. Rossijskoe občšestvo, nachodivšeesja togda na poroge istoričeskoj katastrofy, raskololos′ na tech, kto dokazyval nevinovnost′ Bejlisa, i tech, kto stremilsja sdelat′ ėtot slučaj povodom dlja masštabnych antisemitskich kampanij. Gosudarstvennoe obvinenie vyzvalo protesty po vsemu miru, v začšitu Bejlisa vystupali Tomas Mann, Gerbert Uėlls, Anatol′ Frans, Artur Konan Dojl, archiepiskop Kenterberijskij i Džejn Addams. Avtor — amerikanskij žurnalist i prodjuser Ėdmund Levin — odnim iz pervych obratilsja k materialam dela i podrobno rasskazal istoriju, kotoraja stala simvolom i groznym predostereženiem o pugajučšej sile i živučesti lži.